Življenje išče pot
V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro. S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa.
Življenje išče pot
V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro. S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa.
Svetovalnica
V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero.
Svetovalnica
V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero.
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Informativni prispevki
Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. V registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije najdemo kar enajst z veliko nočjo povezanih zadev, če pa prištejemo še cvetno nedeljo je teh 15. Podrobno jih je za naš radio predstavila dr. Nena Židov, kustodinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, o tem, kaj sploh je Register nesnovne dediščine pa je za naš radio predstavila Anja Jerin, kustodinja za nesnovno kulturno dediščino v Slovenskem etnografskem muzeju.
Informativni prispevki
Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. V registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije najdemo kar enajst z veliko nočjo povezanih zadev, če pa prištejemo še cvetno nedeljo je teh 15. Podrobno jih je za naš radio predstavila dr. Nena Židov, kustodinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, o tem, kaj sploh je Register nesnovne dediščine pa je za naš radio predstavila Anja Jerin, kustodinja za nesnovno kulturno dediščino v Slovenskem etnografskem muzeju.
Duhovni nagovor
Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …
Duhovni nagovor
Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …
Minute za kmetijstvo in podeželje
Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave.
Globine
Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.
Globine
Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.
Informativni prispevki
Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino.
Informativni prispevki
Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Pogovor o
Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.
Sol in luč
Navdihujoče svetnice, ki so našle odlično ravnovesje med vero in družino ter babice svetnice so imele v času svojega življenja in še danes prav posebno mesto. Poosebljajo ljubezen, modrost in moč, ki izhajajo iz dolgoletnih življenjskih izkušenj, in pogosto predstavljajo vir stanovitnosti ter neke vrste svetilnike za mlajše generacije. Predstavili smo tri navdihujoče zgodbe iz spletne strani Aleteia.si.
Slovencem po svetu in domovini
Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples.
Prijatelji Radia Ognjišče
Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.