Življenje išče pot

VEČ ...|1. 4. 2024
Velikonočni prazniki v samostanu sester karmeličank

V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro.  S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa. 

Velikonočni prazniki v samostanu sester karmeličank

V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro.  S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa. 

Karmel Soravelika nočpostni čas

Življenje išče pot

Velikonočni prazniki v samostanu sester karmeličank

V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro.  S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa. 

VEČ ...|1. 4. 2024
Velikonočni prazniki v samostanu sester karmeličank

V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro.  S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa. 

s. Meta Potočnik

Karmel Soravelika nočpostni čas

Svetovalnica

VEČ ...|1. 4. 2024
Praznično jutro - velikonočni ponedeljek

V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero. 

Praznično jutro - velikonočni ponedeljek

V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero. 

svetovanjevelika nočoznanjevanje evangelija

Svetovalnica

Praznično jutro - velikonočni ponedeljek

V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero. 

VEČ ...|1. 4. 2024
Praznično jutro - velikonočni ponedeljek

V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero. 

Marjana Debevec

svetovanjevelika nočoznanjevanje evangelija

Dogodki

VEČ ...|5. 4. 2023
Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

duhovnostfilmpraznikivelika noč

Dogodki

Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

VEČ ...|5. 4. 2023
Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Marjan Bunič

duhovnostfilmpraznikivelika noč

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 4. 2023
Katere velikonočne šege in navade so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije?

Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. V registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije najdemo kar enajst z veliko nočjo povezanih zadev, če pa prištejemo še cvetno nedeljo je teh 15. Podrobno jih je za naš radio predstavila dr. Nena Židov, kustodinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, o tem, kaj sploh je Register nesnovne dediščine pa je za naš radio predstavila Anja Jerin, kustodinja za nesnovno kulturno dediščino v Slovenskem etnografskem muzeju.

Katere velikonočne šege in navade so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije?

Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. V registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije najdemo kar enajst z veliko nočjo povezanih zadev, če pa prištejemo še cvetno nedeljo je teh 15. Podrobno jih je za naš radio predstavila dr. Nena Židov, kustodinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, o tem, kaj sploh je Register nesnovne dediščine pa je za naš radio predstavila Anja Jerin, kustodinja za nesnovno kulturno dediščino v Slovenskem etnografskem muzeju.

infopogovordediščinavelika noč

Informativni prispevki

Katere velikonočne šege in navade so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije?

Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. V registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije najdemo kar enajst z veliko nočjo povezanih zadev, če pa prištejemo še cvetno nedeljo je teh 15. Podrobno jih je za naš radio predstavila dr. Nena Židov, kustodinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, o tem, kaj sploh je Register nesnovne dediščine pa je za naš radio predstavila Anja Jerin, kustodinja za nesnovno kulturno dediščino v Slovenskem etnografskem muzeju.

VEČ ...|5. 4. 2023
Katere velikonočne šege in navade so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije?

Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. V registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije najdemo kar enajst z veliko nočjo povezanih zadev, če pa prištejemo še cvetno nedeljo je teh 15. Podrobno jih je za naš radio predstavila dr. Nena Židov, kustodinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, o tem, kaj sploh je Register nesnovne dediščine pa je za naš radio predstavila Anja Jerin, kustodinja za nesnovno kulturno dediščino v Slovenskem etnografskem muzeju.

Alen Salihović

infopogovordediščinavelika noč

Duhovni nagovor

VEČ ...|30. 4. 2022
3. velikonočna nedelja

Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …

3. velikonočna nedelja

Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …

duhovnostvelika nočvstajenje

Duhovni nagovor

3. velikonočna nedelja

Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …

VEČ ...|30. 4. 2022
3. velikonočna nedelja

Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …

Maksimilijan Matjaž

duhovnostvelika nočvstajenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 4. 2022
Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave. 

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave. 

naravakmetijstvošunkavelika noč

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave. 

VEČ ...|15. 4. 2022
Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave. 

Robert Božič

naravakmetijstvošunkavelika noč

Globine

VEČ ...|12. 4. 2022
Zakaj bogoslužje in kaj od njega dobimo v velikem tednu?

Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.

Zakaj bogoslužje in kaj od njega dobimo v velikem tednu?

Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.

duhovnostbogoslužjeliturgijaveliki tedenvelika noč

Globine

Zakaj bogoslužje in kaj od njega dobimo v velikem tednu?

Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.

VEČ ...|12. 4. 2022
Zakaj bogoslužje in kaj od njega dobimo v velikem tednu?

Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.

Blaž Lesnik

duhovnostbogoslužjeliturgijaveliki tedenvelika noč

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2022
Vatikansko baziliko bosta ob veliki noči že desetič zapored krasila Slovenca

Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino. 

Vatikansko baziliko bosta ob veliki noči že desetič zapored krasila Slovenca

Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino. 

infovatikancvetjedružbam velika noč

Informativni prispevki

Vatikansko baziliko bosta ob veliki noči že desetič zapored krasila Slovenca

Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino. 

VEČ ...|8. 4. 2022
Vatikansko baziliko bosta ob veliki noči že desetič zapored krasila Slovenca

Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino. 

Alen Salihović

infovatikancvetjedružbam velika noč

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Pogovor o

VEČ ...|26. 3. 2025
Kariera in družina gresta lahko z roko v roki

Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.

Kariera in družina gresta lahko z roko v roki

Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ...|25. 3. 2025
Navdihujoče zgodbe

Navdihujoče svetnice, ki so našle odlično ravnovesje med vero in družino ter babice svetnice so imele v času svojega življenja in še danes prav posebno mesto. Poosebljajo ljubezen, modrost in moč, ki izhajajo iz dolgoletnih življenjskih izkušenj, in pogosto predstavljajo vir stanovitnosti ter neke vrste svetilnike za mlajše generacije. Predstavili smo tri navdihujoče zgodbe iz spletne strani Aleteia.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠.

Navdihujoče zgodbe

Navdihujoče svetnice, ki so našle odlično ravnovesje med vero in družino ter babice svetnice so imele v času svojega življenja in še danes prav posebno mesto. Poosebljajo ljubezen, modrost in moč, ki izhajajo iz dolgoletnih življenjskih izkušenj, in pogosto predstavljajo vir stanovitnosti ter neke vrste svetilnike za mlajše generacije. Predstavili smo tri navdihujoče zgodbe iz spletne strani Aleteia.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠.

Tadej Sadar

ženskemateresvetostnavdih

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|31. 3. 2025
Narodnozabavne glasbene želje

Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje. 

Narodnozabavne glasbene želje

Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje. 

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 3. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura